ob nakupu nad 40€, poštnina gratis!V trgovino

Izdelava visokih gred – Napoj 2017

ob nakupu nad 40€, poštnina gratis!V trgovino
ob nakupu nad 40€, poštnina gratis!V trgovino
Visoke grede

Izdelava visokih gred – Napoj 2017

V sklopu naše naravnanosti k domači, naravni, ekološki vzgoji sadik smo se odločili, da tudi mi postavimo visoke grede in poizkusimo, če se dejansko tako dobro obnesejo v praksi, kot v teoriji. Prebrali smo namreč različna mnenja in vsa so bila pozitivna, tako o kvaliteti kot o kvantiteti rasti.

Ker je možnosti postavitve visokih gred ogromno in ker sva z očetom iznajdljiva, sva se odločila da bova »improvizirali« in postavila visoke grede sama s pomočjo lesenih palet. Tako sva se lotil projekta »Visoke grede Napoj 2017«, pregledal ponudnike palet, oče je naredil izmere, okvirno postavitev in sva šla v nabavo. Kupila sva 30 palet, slabšega standarda od EU-Pal palet, ki so precej masivne, deske so debelejše in posledično je cena palete višja. Glede na količino palet in prostora sva se odločila, da bova postavila 2 vrsti dolžine 6m, širine 1,2m.

Čilije vzgajamo na prelepi lokaciji na Celestrini. Kraj leži v objemu vinogradov, tik nad Mariborom. Tako naši čiliji uživajo ugodno sončno lego, ko jim je dolgčas, pa se lahko kratkočasijo z razgledom na celotno Dravsko dolino. Sliši se super in tudi je, ampak na določenih delih je zemlja ilovnata, kar pomeni da je idealna za trto, za kopanje in poglabljanje »temeljev« visokih gred pa malo manj. Tako sva za poglobitev cca. 20 cm, na določenih delih pa tudi 30 cm porabila skoraj pol dneva, saj je kopati v trdo ilovico zelo naporno. Ampak sva premagala tudi to oviro! 🙂

V prvi fazi postavitve sva palete povezala z daljšimi deskami  – “fosni”, na notranji in zunanji strani, da je konstrukcija postala stabilna. Potem sva na notranji spodnji strani okoli palet pripela plastično folijo, ki je ostala od lanskega rastlinjaka, ki je končal pod težo snega. Čeprav sva palete predhodno impregnirala, sva bila mnenja, da bo ta zaščita podaljšala življenjsko dobo lesa, ki bo zasut z zemljo.

Ko sva z zaščito končala prvo linijo visokih gred, je sledila izdelave druge linije. Tudi tukaj je bilo potrebno urediti izkop, poravnati palete v linijo, tako da je bil padec minimalen saj teren nekoliko visi. S sprotnim prilagajanjem in postavitvijo palet sva dobili še drugo linijo. Na notranjo stran palet sva namestila gradbeni geotekstil oz. filc, kateri bo preprečeval izpad zemlje iz odprtin na paleti.

Sledilo je nalaganje slojev, tako je bil prvi in osnovni sloj ovčja volna, ki služi kot zaščita pred krti, voluharji in je tudi dober izolator ter vzdrževalec vlage. Naslednja stopnja je bila nanos izkopane zemlje, kasneje plast debel in večjih debeljših vej. Nato sva uredila nanos slabše zemlje, katero sva pomešala z gnojilom, ki se pridobiva iz črvov – mokarjev, natančneje iz njihovih iztrebkov. Sodelujemo namreč s podjetjem Organics Nutrients,  ki se ukvarja s proizvodnjo navedenega gnojila.

Na plast zemlje sva ponovna naložila veje, tokrat tanjše, odpadno listje, smrečje. Vse to sva ponovna zasula z zemljo, tokrat z nekoliko bolj bogato s humosom. Do konca višine visoke grede je manjkalo tako še cca. 20 cm. Navozila sva odležan gnoj – mešanico zajčjih, kurjih in kravjih iztrebkov.

Visoke grede so potrebovale še samo čilije, katere smo sadili v 3 vrste. Skupno smo tako posadili približno 90 sadik. Po koncu sajenja sem vso površino visokih gred zastrl s slamo. Po enemu izmed načel permakulturne vede, je potrebno vso “odkrito” zemljo zakriti. Odprta zemlja je primerljiva s človeško rano.

Postavila sva še zalivalni sistem – 2 vrsti po celotni dolžini visoke grede. Zalivali smo le nekajkrat, saj se zemlji nikoli ni tako izsušila, da bi sadike občutile pomanjkanje vode. K boljšemu zadrževanju vlage pripomore tako način nalaganja in kombinacija različnih slojev.

Za piko na i, sva čez čas postavila še preprosto leseno konstrukcija in napela protitočno mrežo. Tako smo naš nasad v visokih gredah kar 3 krat zaščiti pred točo!

Za izdelavo visokih gred sva potrebovala približno 2 vikenda, saj je dela kar precej. Upoštevati je potrebno, da naše visoke grede skupno merijo cca. 14 m2, zato je bil potreben večji izkop, navoziti je bilo potrebno več materiala.

Opis postopka izdelave visokih gred:

  1. Izkop, poravnava terena
  2. Postavitev palet, zaščite spodnjega dela in medsebojna povezava z deskami
  3. Prvi sloj: ovčja volna
  4. Drugi sloj: slabša zemlja – tanka plast
  5. Tretji sloj: debla, debelejše veje
  6. Četrti sloj: slabša zemlja, katero smo obogatili z gnojilom Organics Nutrients  – iztrebki mokarjev (http://www.organicsnutrients.com/)
  7. Peti sloj: tanjše veje, listje, smrečje
  8. Osmi sloj: kompost, odležan gnoj, dobra zemlja

Opisali smo kar nekaj stopenj in postopkov. Materiala smo imeli dovolj, zato smo lahko kombinirali, ter resnično uredili raznolike sloje. Verjamemo da se bo v prihodnjih letih to super obrestovalo. Življenjska doba visoke grede je povprečno 5 let. Največjo rodnost bi lahko pričakovali v 2,3 letu obstoja, saj takrat začnejo razpadati debelejše veje, debla in tako sproti ustvarjajo dobro podlago za rast.

Ocena rasti v primerjavi rastjo primerljivih sadik na njivi:

Rast je bila v primerjavi z istimi sadikami na njivi približno 2x hitrejša in bujnejša, vsaj v prvi fazi rasti oz. do prvega cvetenja. To bi lahko pripisali boljše pognojeni zemlji, kajti v osnovi je bila zemlja ista. V fazi cvetenja je bilo ogromno cvetov “zavezanih” in so kasneje tudi ustvarili plodove. Tukaj bi dal prednost visokim gredam, saj so bili plodovi prej zreli, prav tako so jih sadike proizvedle več glede na primerljive sadike na njivi.

Zaradi slojev in kombinacije različnih materialov se tako zadržuje toplota in vlaga, kar posledično zagotavlja manjši padec temperature na območju korenin. Sadike so imele boljšo rast, bile so večje kot tiste na njivi. Letos je bil problematičen september, saj je bilo veliko padavin, temperature so bile precej nižje od mesečnega povprečja. Vremenske anomalije pa niso znatno vplivale na sadike v visokih gredah. Rast je lepo napredovala, tudi pridelek je bil ob koncu sezone (konec. okt.) večji, kot tisti na njivi. Ena vrsta je še vedno posajena, pa smo že zakorakali v drugo polovico novembra, imeli smo tudi že 2 slani. Sadike čilijev na visokih gredah pa so še glede na razmere v dobri kondiciji! 🙂

Deli

de_DEDeutsch